Video ocena: Igralec št. 1 (Ready Player One)

Igralec številka 1 je zabavna pustolovščina, pravi lov za zakladom, kot ga zna posneti le Steven Spielberg. Dogajanje je postavljeno v precej turobno prihodnost, ki trpi zaradi posledic klimatskih sprememb, a večina človeštva se je umaknila v navidezno resničnost, kjer ni omejitev in kjer tripajo na osemdeseta.

K temu jih namreč spodbudi natečaj vreden Willyja Wonke iz zgodbe Roalda Dahla. Ko namreč umre izumitelj priljubljenega VR sveta Oasis, ki je nekakšna zmes spleta, facebooka, netflixa, e-pošte video iger in še česa, svojo oporoko veže na rešitev treh ugank, namigi zanje pa se skrivajo v avtorjevi obsesiji z video igrami, filmi in glasbo.

Knjižno predlogo Ernesta Clina so poimenovali tudi biblija fenovske navdušenosti nad popkulturo osemdesetih, na veliko platno pa jo je prenesel eden največjih režiserjev tega obdobja, Steven Spielberg. Ta je iz zgodbe sicer izrezal skoraj vse reference na lastna dela,  vseeno pa vidimo dinozavra iz Jurskega parka, kako se sprehodi skozi New York. Film na vizualni ravni odlično prepleta virtualno z resničnim, čeprav je nekoliko površen pri izgradnji sveta. To verjetno ne bo zmotilo nikogar razen bralcev knjige ter oboževalcev kiberpanka in sorodnih ZF žanrov, saj neumoren tempo, neprestana akcija in nepretrgan sprevod popkulturnih referenc povsem ukradejo pozornost.

Igralec št. 1 je v prvi vrsti zabaven žanrski film, ki bo poleg popkulturnih nostalgikov navdušil tudi igričarje. Filmi morda še niso uspeli najti pravega jezika za prenos iger na platno, a Igralec uspe vsaj pokazati, zakaj so igre zabavne. Zaradi tega tudi ni težko spregledati površnega razvoja likov, generične igre in okornih družbenih metafor. Nenazadnje smo te tri stvari dobili veliko bolje zapakirane v nedavni epizodi Črnega ogledala, USS Calister.