Romanca tedna: Pariz lahko počaka (Paris Can Wait)
Pariz lahko počaka je lahkotna romanca, film ceste, ki skozi spoznavanje krasnih francoskih posebnosti in predvsem predstavitve kulinaričnih užitkov, raziskuje življenjske in čustvene prelomnice ter odločitve. Igrani prvenec 81-letne Eleanor Coppole je dokaz, da ni živela zgolj v senci moža in hčerke, oskarjevcev Francisa Forda in Sofie Coppole, temveč je nedvomno bila močna inspiracija obema. A najprej se posvetimo Parizu.
Kot obljublja naslov, francosko prestolnico vidimo šele na koncu filma, zgodba pa se začne v Cannesu. Tam se Anne (Diane Lane) dolgočasi, pakira in fotografira naključne predmete (kot nalašč za Instagram, čeprav očitno ne ve, da ta obstaja), medtem ko njen mož Michael (Alec Baldwin) visi na telefonu in “rešuje” zaplete v svojih filmskih produkcijah. Naveličana prezrtosti in bolečine se odloči preskočiti skok z zasebnim letalom v Budimpešto in oditi neposredno v Pariz, kamor sta z Michaelom v bistvu namenjena. Ko to zasliši Michaelov francoski poslovni partner Jacques (Arnaud Viard), ji ponudi prevoz, saj je tudi sam namenjen tja. Čeprav sta z možem skeptična nad Jacquesovo ponudbo, jo Anne vseeno sprejme in tako se odpelje v njegovem zdelanem kabrio pegueotu Parizu naproti. Najprej pa je treba skozi Provanso in vse ostale regije, kjer se najdejo ostanki rimskega cesarstva in kulinarične specialitete. Čeprav ves čas zanika kakršne koli romantične načrte z Anne, je Jacques neutruden turistični in gurmanski vodič, ki dokazuje, da gre ljubezen skozi lepoto in želodec, Anne pa se vse bolj prepušča ležernemu laissez-faire vzdušju pristne Francije. Ko se jima denimo pokvari avtomobil, Jacques najprej predlaga piknik. Ker se je avto pač pokvaril ob krasnem gozdičku ob reki. Treba je uživati v življenju zdaj, težave bodo že počakale.
S temelji v zanimivih dialogih in preprosti kameri polni krasnih podob ima Pariz lahko počaka precej skupnih točk s trilogijo Richarda Linklaterja Pred sončnim vzhodom/zahodom/polnočjo (1995, 2004, 2013), kakor tudi z oskarjevskim uspehom Eleanorine hčerke Sofie Izgubljeno s prevodom in z Overjeno kopijo, ki jo je Abbas Kiarostami posnel v Franciji. Pri tem ne gre toliko za to, da so nekateri elementi pri teh filmih enaki (par, ki med spoznavanjem mesta/kulture spoznava drug drugega), temveč za vzdušje, občutke, ki jih film vzbuja in pristno kompleksnost junakov ter njihovih čustev.
Film je idealen za zmenke in bo navdušil gledalce vseh starosti, ki so pripravljeni sproščeno spremljati postopen in umirjen razvoj dogodkov, brez nenehnih šal, eksplozij ali natančnih razlag vsakega detajla. Življenje pač ni tako in čeprav je ta film idealizirano romantičen, je tudi življenjski. Nikakor pa filma ne gledati na prazen želodec!
Režija: Eleanor Coppola. Igrajo: Diane Lane, Alec Baldwin, Arnaud Viard.
Film Pariz lahko počaka je na kino sporedu.