Bere seFilmHBO GoNetflixSerijaTVVideoteke

Bere se: Stephen King

Portret Stephena Kinga

Bere se: Stephen King

Filmi in serije Stephena Kinga skačejo iz vsakega zaslona, zato si oglejmo lik in delo človeka, ki je s pošastmi prestrašil množice, sam pa ima povsem drugačne strahove.

Še preden je lani dež začel hladiti poletno vročino in  so se od pripeke ožganim rjavim listom v krošnjah dreves pridružili rumeni in rdeči znanilci jeseni, sta filmski in televizijski svet krepko zakorakala v najbolj plodno sezono kralja groze Stephena Kinga. Kot junaki njegovih knjig, ki jih skrivnostni, nadnaravni dogodki privlačijo k skupnemu cilju, smo bili gledalci jeseni 2017 priča poplavi oz. temačni meglici grozljivih, srhljivih in fantastičnih stvaritev iz domišljije Stephena Kinga.

Temna pot, vodi me

Angleški romantični pesnik John Keats je dobro ubesedil najglobji strah vsakega vase zagledanega avtorja: »Ko zbojim se, da morda že umrem/prej, kot pero mi zbere sad možgan«, a Stephenu Kingu se glede tega ni treba bati, saj je velik del kariere napisal po dve knjigi na leto. In to ne zgolj v obdobju, ko je njegovo naravno zagnanost stimulirala južnoameriška nosna sladica. Stephen King preprosto uživa v pisanju in razvijanju nepredvidljivih situacij. Njegov osnovni koncept je na videz preprost: v vsakdanje okolje (običajno gre za mestece v Mainu) vstavi neverjeten, fantastičen, pogosto nadnaraven element. Nato se osredotoči na to, kako ta element spremeni prepričljive, vsakdanje junake, predstavljene na začetku. Kako se odzovejo in na kakšno pot jih ta element odpelje. 

To je lahko vrnitev pradavnega zla, ki se manifestira v klovnu (IT), gripa, ki pospravi veliko večino prebivalstva (The Stand),  spoznanje dekleta, da je s prvo menstruacijo dobila tudi nadnaravne moči (Carrie), ali osamljenega fanta, da je njegov sosed pobegli nacistični zločinec (Apt Pupil). Podoben pristop ubere tudi v zgodbah, ki se ne uvrščajo v žanrsko literaturo. Junaka Andyja denimo v filmu in noveli (Rita Hawyard and) The Shawshank Redemption obsodijo umora žene, ker jo je pravi morilec ubil z enako pištolo, kot jo je imel Andy doma. Vendarle se nato zgodba ne osredotoči na nenavadno situacijo, ki je Andyja spravila za zapahe, ali na njegovo dokazovanje nedolžnosti, temveč na zaporniško življenje in epski pobeg. 

Scott Glenn kot šerif Pangorne v seriji Castle Rock
Serija Castle Rock. Foto: HBO.

Analiza šale

Tak pristop k ustvarjanju zgodbe in gradnji likov je vsekakor pripomogel h Kingovi priljubljenosti, a najbolje ga poznamo in najbolj cenimo njegove opise groze. Sledi kratka analiza, zakaj prestrašijo. Začne se s preprostimi povedmi, povečini enostavčnimi. S stopnjevanjem groze se pričnejo stavki daljšati, žmohtnost dogajanja najprej prenašajo zlasti pridevniki, nato še prislovi, samostalniki in glagoli. Vmes fokus dogajanja (žariščenje) preskakuje med tistim, kar vnaša grozo (tj. pošastjo), reakcijo junaka in okolico, ki oboje odseva in okrepi. Vse to samodejno pospeši hitrost branja, pri čemer ritem dodatno določijo pogoste aliteracije. Bralcu se celo proti njegovi volji pričnejo v glavi izrisovati grozljive podobe. Ta izlet v slovnično in slogovno analizo groze drži za številne primere Kingove proze, a je na koncu približno tako smiseln kot razlaga šale: če ste se nasmejali, razlaga ni bila potrebna, če se niste, pa ne bo pričarala pravega vzdušja.

Če so zgodbe okostje in doživeti opisi zunanja podoba, so meso njegovih zgodb doživeti in prepričljivi junaki. Eno temeljnih priporočil za nadebudne pisatelje je, da je treba pisati o tistem, kar veš. In čeprav se King tega pogosto drži, saj so njegovi glavni junaki zelo pogosto pisatelji, je njegova prva uspešnica nastala kot vaja v kreativnem pisanju, ko je poskusil predstaviti grozljivko skozi oči najstnice. Po dveh straneh je obupal in izdelek vrgel v koš, toda njegova žena je liste pobrala in jih prebrala ter ga prepričala, naj nadaljuje. Nastal je kompleksen, skorajda eksperimentalen roman Carrie, ki sestoji iz različnih niti zgodbe, časopisnih prispevkov in odlomkov iz izmišljenih knjig. A to je zgolj forma, v središču pa je zgodba o dekletu s posebnimi močmi in njeni versko blazni materi, ki skuša hčerkino drugačnost zatreti. Carrie je postala prodajna uspešnica v sedemdesetih, na vrhuncu zlate dobe kakovostnih grozljivk (The Exorcist, The Omen) in tako jo je Hollywood kmalu odkril ter zaupal Brianu De Palmi. Film je postal hit, Kingovo ime pa je čez noč povzdignil na vrh lestvic najbolje prodajanih avtorjev.

Sissy Spacek v filmu Carrie.
Sissy Spacek v filmu Carrie.

Namišljen prijatelj, nepremišljen poklic

Kljub uspehu je King kmalu zapadel v dvome in alkohol. Leta 1977 je izdal svoj tretji roman, The Shining, v katerem je med drugim terapevtsko obdelal svoje težave s pijančevanjem in strah, ki ga je čutil pred sabo, ko so ga otroci razjezili. Hkrati je začel dvomiti v kakovost lastnega pisanja, saj ga je skrbelo, da je uspeh predvsem posledica filmske slave Carrie. Tako je pričel izdajati knjige pod psevdonimom Richard Bachman in dosegal manjše uspehe. Ko je izdal peti roman, Thinner, je krinko razkril knjigarnar in oboževalec Kinga. Ta je zaznal podobnosti v slogu, nakar je poiskal dokaze v prijavah avtorskih del. Relativna uspešnica Thinner je v trenutku podeseterila prodajo, a Bachman je dve leti kasneje dočakal še večji uspeh, ko je njegov roman The Running Man postal osnova za istoimenski film z Arnoldom Schwarzeneggerjem.

Nepredstavljiv uspeh in za osemdeseta tipično navdušenje nad kokainom sta Kingove dvome obrnila na glavo. Nad filmskimi priredbami svojih del je pričel vihati nos, pri čemer je najbolj slaven njegov spor s Stanleyjem Kubrickom glede The Shining. Zato se je odločil, da bo režijo prevzel kar sam. Ustvaril je Maximum Overdrive, kjer vozila in naprave dobijo lastno voljo in pričnejo pobijati ljudi. To je na filmu videti še bolj neumno, kot zveni. Ko Kinga v intervjujih vprašajo, zakaj od takrat ni več stopil za kamero, običajno odgovori, da naj si še enkrat pogledajo Maximum Overdrive.

Arnold Schwarzenegger v filmu Running Man
Arnold Schwarzenegger v filmu Running Man.

Dolarski dojenčki in veto

IMDb navaja, da je po Kingovih delih posnetih (oz. se snema) kar 268 filmov in serij, a so številni kratki in študentski. King se je namreč leta 1977 odločil, da nadebudnim neodvisnim filmarjem odstopi pravice za 1 dolar (t.i. dollar babies). S tem pridobi pravico veta nad komercialnim predvajanjem, kar dandanes pomeni tudi objavo na YouTubu, Vimeu in podobnih storitvah. Med prvimi zakupniki avtorskih pravic je bil Frank Darabont, ki je kasneje dosegel preboj s Kaznilnico odrešitve. Vendar pa za vsak Shawshank, Carrie in Shining obstaja tudi po en The Lawnmower Man, Cell ali nedavni Dark Tower. In potem so tukaj še televizijske (mini)serije. Nekatere med njimi so zgrešene v zasnovi (priredba The Shining), druge so navdušile ob prihodu na TV, a se slabo starajo (Golden Years), tretje pa so na sredi izgubile kompas (Under the Dome). No, originalni Salem’s Lot, lanski 11.22.63 in IT so še zmeraj vredni ogleda.

In ko smo že pri IT, njegova filmska adaptacija je le eden od štirih velikih filmov po Kingovih romanih, ki so nastale v drugi polovici 2017. Poleg Temnega stolpa smo dobili še dva trilerja. V 1922 lastnik ranča načrtuje umor žene, da bi pobral zavarovanje, v Gerald’s Game pa je središče pozornosti na ženski, ki ostane zvezana v osamljeni koči, ko sredi spolnih igric možu odpove srce. Hkrati pa je na televizijskih mrežah na ogled tudi dobro ocenjeni lov na morilca Mr. Mercedes, Netflixova priredba The Mist, ki so jo kritiki in oboževalci sicer raztrgali, ravnokar pa je na Hulu oz. HBO štartala antologija Castle Rock.

andre holland kot henry weaver v seriji castle rock
André Holland kot Henry Weaver v seriji Castle Rock. Foto: HBO

Družinski človek

Najbrž ga ni mojstra, ki bi prestrašil več ljudi kot Stephen King. Ampak v resnici je povsem običajen družinski človek, od leta 1971 poročen s pisateljico Tabitho King. Skupaj imata tri otroke, od katerih sta dva pisatelja. Konec osemdesetih se je rešil odvisnosti z alkoholom in drogami, ki so bile tako hude, da se sploh ne spomni, kako je napisal eno svojih bolj grozljivih knjig, Cuja. V tej povesti o ženski, ki je z otrokom ujeta v avtomobilu, zalezuje pa ju stekel pes, groza deluje na več ravneh. Pes je skrita pošast, ki ji ni mogoče ubežati, in nikakor ni mogoče zaščititi otroka, ki pogosto predstavlja dodatno breme.

Vse te more je King zvlekel iz podzavesti, ki jo je s pošastmi dodobra natlačil že v otroštvu, ko je na podstrešju odkril zbirko zgodb H.P. Lovecrafta. V nekem intervjuju je namreč povedal, da je v tej knjigi našel dom. Danes ga cthulujski miti, duhovi ali zombiji ne prestrašijo več. V nedavnem intervjuju je zaupal, kateri film ga je v zadnjih letih najbolj prestrašil: Še vedno Alice, drama o ženski z alzheimerjevo boleznijo, ki počasi izgublja spomin in povezave s svojo družino. In za družinskega človeka je to nedvomno največji strah.

Stephen King z družino

Esencialno branje

1. The Dark Tower

Epska zgodba v svetu tolkienovskih razsežnosti, kjer so revolveraši čarovniki, zlobnež pa človek povsem temnega srca.

2. Pet Sematary

Prava groza ni izguba otroka, ampak tisto, kar pride, ko ga oče obudi od mrtvih.

3. IT

Zasluženo na vrhu večine seznamov Kingovih knjig in ne glede na filmsko uspešnico dokaz, da besede v domišljiji zbudijo še bolj srhljive podobe.

4. The Stand

Konec sveta je šele začetek zgodbe o obračunu med dobrim in zlom. Bonus za oboževalce Igre prestolov in Psiha: navidezni protagonist umre na polovici knjige.

5. The Long Walk

Bolj temačna različica Iger lakote, v kateri skupina mladostnikov v posebnem športnem dogodku tekmuje v prehojeni razdalji dokler se ne zgrudi še predzadnji.

V slovenščino je prevedenih 15 Kingovih knjig, iz tega seznama zgolj The Long Walk (Veliki pohod) in Pet Sematary (Mačje pokopališče). Če imate možnost, priporočamo branje v izvirniku, saj se precej groze izgubi v prevodu.

Za pogledat

1. Carrie (1976)

Prvi film po Kingovih knjigah ostaja nekaj posebnega, tudi zaradi odlične igre in samosvoje režije Briana De Palme, predvsem zaključka filma.

2. The Shining (1980)

Če vas film slučajno ni prepričal, priporočamo nagrajeni dokumentarec Room 237 o obsesivnih teorijah (zarote), ki so jih razvili oboževalci The Shining.

3. The Shawshank Redemption 1994)

IMDb ga uvršča na prvo mesto kot najbolje ocenjen film vseh časov. Resda je na trenutke nekoliko osladen, a to velja za vsako klasiko, od Casablance naprej.

Besedilo je bilo objavljeno v reviji Joker 290 (letnik 2017), za objavo tukaj je nekoliko posodobljeno. Arhiv Jokerjev je zdaj ponovno v spletu, najdete ga tukaj.

Tags:

Leave a Reply

Your email address will not be published.