5 tehnoloških trendov iz serije Silicijeva dolina
Humoristična serija Silicijeva dolina o vzponih in padcih nadebudnega startupa v Meki sodobnih tehnologij se je vrnila s peto sezono in dokazala, da je še zmeraj v prvi ligi. Osnovna privlačnost serije temelji na realističnemu prikazu dela in življenja v svetu visokih tehnologij, humor pa izvira iz nenavadnosti tega sveta in prepričljivih junakov, ki so zmeraj na robu uspeha, podobno kot londonska mešetarja Delboy in Rodney iz kultne nanizanke Samo bedaki in konji. A Silicijeva dolina ima še en adut, subtilno kritiziranje prenapihnjenih tehnoloških trendov, zato si oglejmo nekaj njihovih natančnih napovedi in še kako zgrešeno.
1. Stiskanje podatkov
Stiskanje podatkov oz. kompresija je osnovna tehnologija podjetja Pied Piper in ko se je pred štirimi leti serija začela, so bila omrežja 4G/LTE v večini držav še na začetku vpeljave in večina naprednih uporabnikov je bila precej obremenjenih z obvladovanjem količine prenesenih podatkov prek mobilnih omrežij. Takrat se je ideja revolucionarnega algoritma stiskanja podatkov zdela tržno zanimiva, saj bi dejansko prihranila poslovnim in tudi domačim uporabnikom ogromno denarja in časa. Hkrati je to odličen pokazatelj bliskovitosti tehnološkega razvoja, saj dandanes prenašamo podatke in gledamo video vsebine doma in v tujini brez večjih pomislekov glede količin in stroškov. No, kljub temu je ideja za kompresijski algoritem s temelji v množični masturbaciji najbrž eden najbolj genialnih miselnih preskokov v zgodovini TV serij.
2. Spletna pornografija
V drugi sezoni ekipa Pied Piper odkrije idealno stranko za svojo rešitev, podjetje, ki gosti in prenaša velike količine videa. Ampak ne gre za YouTube, Netflix ali HBO, njihov klient je fiktivno podjetje Intersite, ponudnik spletne pornografije. V seriji je razloženo, da naj bi prav ta podjetja edina imela dovolj globoke žepe in nujne potrebe (heh), da bi bila idealna za njihovo rešitev. Čeprav se zdi ta logika na papirju prepričljiva in v seriji privede do klasičnega zabavno-klavrnega poraza junakov, je resnica pornografske industrije precej manj »seksi« v tehnološkem in podjetniškem smislu. Zaradi vseprisotnega piratstva in pomanjkanja politične volje preganjanja teh piratov (za razliko od tistih, ki kradejo glasbo, filme in programsko opremo) so ponudniki vsebin za odrasle komajda dobičkonosni in nikakor niso pripravljeni vlagati milijonov dolarjev v nepreverjene tehnološke rešitve.
3. Fiktivni uporabniki
Ko fantje iz Pied Piperja v tretji sezoni dokončajo izdelek, ugotovijo, da ga običajni uporabniki ne razumejo in jih ne zanima. Da bi zadostili zahtevam investitorja, se odločijo »kupiti« fiktivne uporabnike iz Pakistana. Ko so v začetku 2016 predvajali to epizodo, so bili tovrstni lažni sledilci na Twitterju, Facebooku ali Instagramu predvsem šala, a v drugi polovici tega leta so se pri ameriških volitvah in britanskem referendumu izkazali kot pomemben dejavnik v postavljanju javnega mnenja. Prikaz te polemike v seriji morda ni bil revolucionaren, je pa osvetlil pomembno področje.
4. Navidezna resničnost
Skozi četrto sezono je navidezna resničnost oz. VR pogosta tarča šal. Junaki dajo vedeti, da v VR ne polagajo prav nobenega upanja za uspeh, temveč menijo, da je vse skupaj zgolj vaba za investitorje, pravih rezultatov iz tega pa ne bo. In res se zdi, da je v zadnjih dveh letih ta tehnologija dosegla višek medijske pozornosti, dejanski rezultati pa so – kot že zadnjih 20 let – tik izven dosega, saj je za pravo uporabniško izkušnjo še vedno potreben zelo drag računalnik ali igralnik.
5. Veriženje podatkovnih blokov – blockchain
Čeprav so kriptovalute v seriji le redko omenjene, je trenutna osnovna poslovna ideja Pied Piperja zasnovana na tehnologiji veriženja podatkovnih blokov (blockchain). V prejšnji sezoni je glavni junak Richard ugotovil, da ga ne zanima razvoj video klepeta, temveč bi raje razvijal »nov internet«, ki bi temeljil na distribuiranem povezovanju naprav. Resda v seriji nikoli ne uporabijo besede »blockchain«, a Richardova ideja ima veliko vzporednic s trenutno vročim veriženjem podatkovnih blokov.
Medtem ko ni dvoma, da bo Silicijeva dolina tudi po odhodu T.J. Millerja oziroma njegovega glasnega in nadležnega povzpetnika Erlicha Bachmana še naprej noro smešna, njihova perspektiva tehnološkega razvoja in vročih tehnologij prinaša prav tako dober razlog za ogled.
Članek je bil marca objavljen na Tehniku.
