Patrick Melrose: 5 knjig v petih urah
Prestižne dramske serije, ki temeljijo na priznanih romanih, približno enkrat na leto odvzamejo pozornost lahkotnejšim in žanrskim vsebinam ter postanejo splošna obsesija. To pomlad ta čast pripada seriji Patrick Melrose, v kateri navdušuje Benedict Cumberbatch.
Petdelna mini serija Patrick Melrose temelji na romanih britanskega pisatelja Edwarda St. Aubyna in ob ponedeljkih lahko spremljamo na HBO Go.
Opozorilo: V nadaljevanju razkrivamo dogodke prvega dela serije Patrick Melrose.
Prvi del in drugi del sta že na voljo na HBO Go, novi deli bodo na voljo ob ponedeljkih.
5 knjig v petih urah
V središču petih knjig Edwarda St. Aubyna, ki so jih avtorji serije priredili v pet približno enournih epizod, je Patrick Melrose, ki deloma temelji na avtorju in njegovih izkušnjah.
Zgodba se odpre s sceno, ki pokaže junaka, ko prejme sporočilo, da mu je umrl oče; kamera kmalu razkrije, da nekaj ni povsem na mestu in nato opazimo iglo, madež krvi na srajci, tako da je hitro jasno, da Patrick Melrose dneve preživlja v omami. Skozi prvi del odkrivamo drobce zgodbe, ki nakazujejo na nasilnega očeta, ki je kriv za Patrickovo travmatično izkušnjo. Bralci knjig že vedo, kaj se je zgodilo, a več bo znanega v drugem delu, ki je postavljen v Patrickovo otroštvo v Francijo.
Prvi del se dogaja v osemdesetih in je prikaz igralskega talenta Benedicta Cumberbatcha in dobre režije, ki nas vrže v zadrogirano Patrickovo realnost. Privilegiran status mu omogoča, da se brez posebnih težav vali od ene osebe do druge, iz enega kontinenta na drugega, iz enega dela v mesta v drugega, vmes pa razkriva drobce svojega otroštva in življenja. Na koncu ga zapustimo na letališču, kjer se odloči, da bo kariero narkomana enkrat za vselej obesil na klin. Benedict Cumberbatch to izkušnjo odlično prenese na zaslone, pa čeprav sam prisega na meditacijo in jogo.
Ni pa ves fokus na težkih temah, saj zgodbo še bolj zaznamuje prepoznaven britanski humor, sarkazem in iskrivost, pa naj gre za glasove v junakovi glavi ali srečanja z znanci.
Premalo »posh«
Britanskega igralca Benedicta Cumberbatcha smo občudovali v številnih vlogah, pred kratkim denimo kot Doktorja Stranga v filmu Maščevalci: Brezmejna vojna, svojo zaenkrat edino nominacijo za oskarja pa je prejel za vlogo enega od utemeljiteljev računalništva Alana Turinga v filmu Igra imitacije. In čeprav ga večina najbolj pozna kot novodobnega Sherlocka Holmesa, to ni vloga, ki si jo je najbolj želel; v enem od intervjujev je namreč omenil, da je kot igralec stremel predvsem k upodobitvi dveh junakov: Hamleta in Patricka Melrosa. Kot Hamlet je navdušil pred par leti na londonskem gledališkem odru, letos pa prečrtal še drugo ime na svojem seznamu.
A tudi Benedict Cumberbatch, za katerega velja, da mu gibanje v visokih krogih ni neznano, je za to vlogo moral postati bolj »posh«, saj je to pomemben del junakovega vsakdana. Vsekakor pa nam zaenkrat še bolje kot to približal brezbrižnost narkomana in hkrati vseobčo izkušnjo obupanca, ki tava po stranskih ulicah New Yorka v iskanju heroina, da zatre spomine, čustva, bolečino in travmo.
Serija odpira številne težke teme, vendar skozi humor, razgibano montažo in pripovedni tempo ter odlično igro poskrbi, da vzdušje ni zamorjeno, temveč vzbudi željo po verižnem gledanju enega dela za drugim.
Besedilo je bilo objavljeno maja na Tehniku.
Foto: © Sky Uk Ltd 2018 SKY/SHOWTIME