Steven Spielberg: od Žrela do Zamolčanih dokumentov

Steven Spielberg je eden najbolj vplivnih in produktivnih sodobnih režiserjev in je tudi po sedemdesetem letu v polnem delovnem zagonu. V kino je pravkar prišel njegov zgodovinski triler Zamolčani dokumenti, v katerem nas popelje v čas razkritja pentagonskih dokumentov o prikrivanju ameriške vlade glede vietnamske vojne, kmalu pa sledi še ZF spektakel Igralec št. 1. Ob tej priložnosti smo si nekoliko podrobneje ogledali lik in delo režiserja in producenta, ki je znan tudi pod vzdevkom »Brada«, a začnimo na koncu, z aktualnimi Zamolčanimi dokumenti.

Pentagonski dokumenti in Snowden

Leta 1971 je Daniel Ellsberg fotokopiral okrog 7000 strani strogo zaupnih dokumentov iz poročila o vietnamski vojni (t.i. pentagonske dokumente) in jih predal medijem. Takratni predsednik Nixon je poskušal preprečiti nadaljnjo objavo in je medije poklical pred sodišče. Dokumenti so namreč razkrivali dolgotrajno izkrivljanje resnice ameriške vlade o vojnih operacijah in njihovih neuspehih.

Stevena Spielberga je zgodba pritegnila, kot je povedal v intervjuju za časopis The Guardian, zaradi odnosa trenutne ameriške vlade do medijev, saj Zamolčani dokumenti opozarjajo tudi na dolžnost medijev o obveščanju javnosti ter o pravici do objave, ki so si jo morali izboriti. Film je tako dober opomin za današnje čase, ko se pogosto uporablja termin »lažne novice« (fake news) tudi v povezani z dobro raziskanimi novinarskimi prispevki objavljenimi v zaupanja vrednih medijih.

A Zamolčani dokumenti pravzaprav niso film o žvižgačih in delovanju medijev, temveč se v veliki meri osredotočajo na založnico Washington Posta Key Graham, ki se kljub tveganju izgube podjetja odloči za objavo. Graham, ki jo upodobi Meryl Streep, je bila takrat ena redkih žensk v povsem moškem založniškem svetu in je prehodila naporno pot od negotove založnice, ki je službo prevzela po sili razmer, do ženske, ki je pustila močan pečat na ameriških medijih.

Močan vtis na generacijah, ki so sledile, pa je pustil tudi Daniel Ellsberg, saj je prav njegovo dejanje navdihnilo Edwarda Snowdna, da je razkril dokumente o tajnih projektih nadzora ameriške službe za nacionalno varnost. Snowden je v nedavnem intervjuju za The Guardian povedal, da ga je med tehtanjem odločitev prepričal tudi dokumentarec iz leta 2009 The Most Dangerous Man in America: Daniel Ellsberg.

Film Zamolčani dokumenti morda ni presežek znotraj avtorjevega opusa, je pa tako kot mnogi Spielbergovi filmi prišel v kina ravno ob pravem času, ko je tema filma najbolj vroča. To mu je uspelo zaradi izjemno učinkovitega in hitrega dela uigrane ekipe in pa izkušenih glavnih igralcev, na čelu s Tomom Hanksom in Meryl Streep.

Oglejte si video oceno filma Zamolčani dokumenti

 

Če vas zanima več o Edwardu Snowdnu si oglejte dokumentarec Citizenfour in pa film Snowden, oba sta na voljo v videoteki DKino.

Spielberg v petih filmih

Lani smo dobili HBOjev dokumentarec o režiserju s preprostim naslovom Spielberg, iz katerega kar buhti navdušenje nad njegovim delom, a čeprav je dolg skoraj dve uri in pol, pusti veliko nedorečenega. Mnogi pomembni filmi so omenjeni le na hitro ali pa uporabljeni kot del spremljajočih posnetkov, le malo pa je govora o njegovih neuspehih, mnoga znana imena filmskega sveta pa so pred kamero le trenutek.

Skozi dokumentarec nas med drugim vodi tudi sam Spielberg, ki pa pravi, da ni navdušen nad pretirano analizo svojega dela, a vseeno potrdi, da se njegova dela navezujejo na odtujenost z očetom in ločitev staršev, ki ga je močno zaznamovala. V filmu je našel potrebno stabilnost, ustvarjanje filmov pa je tudi njegova terapija. Generacije filmskih gledalcev smo mu hvaležne, da se je odločil za ta pristop.

Če si dokumentarca ne utegnete ogledati, smo tukaj izbrskali nekaj zanimivih podrobnosti, povezanimi z njegovimi uspešnicami.

Dvoboj (Duel), 1971

Film, ki je tudi njegove kolege prepričal, da se ga splača spremljati. George Lucas v dokumentarcu pripoveduje, da si je ogledal Spielbergov kratki film Amblin, a ga ta ni povsem prepričal. Nato se je med zabavo pri Francisu Fordu Coppoli odtihotapil do TVja in si ogledal premiero Dvoboja. Bil je navdušen in tako je tudi Spielberg postal član druščine »Movie Brats«, v kateri sta poleg Lucasa in Coppole med drugim bila tudi Brian De Palma in Martin Scorsese. Med drugim izvemo, da jim je George Lucas pokazal osnutek filma Vojna zvezd, za katerega je Spielberg menil, da bo uspešnica, medtem ko je Brian De Palma s svojimi komentarji o pomanjkanju ozadja prepričal Lucasa, da je dodal znamenite uvodne napise.

Žrelo (Jaws), 1975

V Hollywoodu je med nastajanjem filma veljalo prepričanje, da bo to velika polomija, a je nato postal ena največjih uspešnic vseh časov in za vedno spremenil filmski posel, saj je bil prvi »blockbuster«. Scorsese se spominja, da sta se s Spielbergom vozila naokrog in opazovala vrste pred dvoranami. Ko je Spielberg začel snemati, je bil še zelenec, a zapomnil si je pomemben nasvet, da so vsi ustvarjalci v svetu filma kdaj izgubljeni, a tega nikoli ne smejo pokazati na setu, sicer izgubijo spoštovanje in zaupanje. Med snemanjem Žrela je šlo vse narobe. To je bil prvi film, ki se je snemal na morju, tako so imeli obilico dela z vizualnim prikazom, pokvaril se jim je mehanski morski pes, zato so morali strah pričarat nekako drugače. Očitno je Spielbergu prišlo prav tudi domnevno pohajkovanje po prizoriščih snemanja Hitchcocka, ki je prav tako strašil občinstvo tako, da ljudje niso videli dejanskega vira strahu. Ne glede na težave pri snemanju, so njegovi sodelavci hitro ugotovili, da ima Spielberg v glavi cel film in je zmožen biti prav neverjetno osredotočen na snemanju, kar prepriča vse, da delajo po svojih najboljših zmožnostih. Spielberg ima okrog sebe rad družino, tako je tudi za snemanje ustvaril filmsko družino, ki ga spremlja že vrsto let, zato lahko posname veliko filmov in tudi najbolj preprosti so videti mojstrsko.

E.T. – Vesoljček (E.T. the Extra-Terrestrial), 1982 in Jurski park (Jurassic Park), 1993

Zgodba o prijateljstvu med vesoljčkom in fantom je navdušila množice in je, kot pokažejo posnetki snemanja, tudi potrdila, kako odličen je Spielberg pri delu z igralci, tudi z otroci. Med snemanjem počasi vleče iz otrok odzive, ki jih želi, tudi kadar morajo stopiti v nekoliko temnejše vode.

Kot razlaga Jeff Goldblum, je bilo na snemanju Jurskega parka podobno. Čeprav dinozavrov ni bilo na setu, saj so bile take pošasti prvič narejene digitalno, je režiser suvereno vodil odzive igralcev na te mogočne živali. Spielberg resne teme pogosto rad zapakira v zabavne blockbusterje, a je pri tem zahteven, tako so, da bi udejanjili njegove ideje sodelavci med ustvarjanjem filma dosegli preboj v digitalnih učinkih, ki so spremenili način ustvarjanja filmov.

Schindlerjev seznam (Schindler’s List), 1993

Spielberg se je kot otrok veliko selil in zato večino življenje ni preživel v okoljih, kjer bi živeli Judje; ponavadi je bil edini. Film je bil tudi njegovo osebno soočenje z judovsko identiteto, ki jo je večino najstniškega življenja zavračal. Sestri pravita, da ni hotel biti Jud, saj ga je to naredilo drugačnega v družbi in se je večino časa počutil izločenega.

Dokumentarec Spielberg je na voljo na HBO Go.