Komentar: Batman je gej in še dobro, da imamo Deadpoola!
Vas zanima, kateri stripovski junak je najbolj gej? Odgovor vas bo najbrž presenetil, morda koga celo razjezil. Gre namreč za Batmana; »zakrinkani križar« (Caped Crusader) je skozi svojo zgodovino pustil močan in pozitiven pečat na gejevski skupnosti, a vsaj na filmskem platnu ga je ravnokar prehitel Deadpool.
Izlet v stripovsko zgodovino
V petdesetih letih prejšnjega stoletja se je ameriška stripovska scena znašla pod napadom borcev za »prave vrednote«. Ti so v stripih prepoznali razloge za vse, kar so menili, da je narobe z mladino, a ena bolj zasmehovanih idej se je izkazala za resnično.
Tukaj vstopi Frederic Wertham. Danes je najbolj znan po trditvi, da Batman in Robin utelešata »sanjsko željo dveh homoseksualcev, ki živita skupaj«, kar še danes razhudi večino Batmanovih oboževalk_cev. Medtem druge še bolj pa razburja njegovo t.i. dognanje, da »vrsta zgodbe, kot je Batmanova lahko stimulira otroke k homoseksualnim fantazijam«. Vsi, ki so želeli v Batmanovih mišicah videti zgolj orodje prvobitnega nasilja, brez fetišizma, so se zdrznili ob prvem stavku. A še preden so začeli dovolj glasno kričati, je drugi stavek prepričal bogaboječe varuhe morale, ki so vse preglasili. Wertham je namreč uspel svoje teorije spraviti v medije in jih dovolj dolgo ponavljati, da so se zasidrale v splošno prepričanje. To je bil tudi eden od poglavitnih povodov za vzpostavitev Agencije za stripovski kodeks (Comics Code Authority), ki je nato dobro desetletje bdela nad stripi in skrbela, da so teme, podobe in dialogi namenjeni predvsem mlajšim otrokom ter vzgojni.
Kot so v kasnejših raziskavah in pregledu Werthamovih zapiskov ugotovili drugi, je stripovski Batman skozi prijazno in skrbno razmerje s svojim mladim partnerjem Robinom številnim mladeničem pokazal pristno razmerje med dvema nič kaj poženščenima moškima, kar je bil takrat zlati standard za prikaz gejev v medijih. Zaradi paničnega odziva založnika sta Batman in Robin dobila partnerki v Batwoman in Batgirl, ki pa sta ob izogibanju romantičnim temam stripov bili v gejevski skupnosti prepoznani kot njuni »krinki« in ne ljubimki. Kvirovska ikonografija je bila ključna tudi v Batmanovi seriji iz šestdesetih in filmih Joela Schumacherja iz poznih devetdesetih. Čeprav sta bila oba junaka striktno zainteresirana za ženski spol, se je Chris O’Donnell, ki je igral Robina v teh filmih, večkrat pojavil na naslovnicah gejevskih revij in v poznih devetdesetih postal ikona gibanja.
Gejevska tematika je bila tudi v ospredju filmov o Možeh X, ki veljajo za začetnike sodobnega vala stripovskih filmov. Mutanti, ki postanejo naslovni borci za pravico, morajo namreč skrivati svojo drugačnost in v eni bolj ključnih scen mladenič svojim staršem razloži svoje moči, ti pa mu predlagajo, naj jih poskusi ponovno skriti.
Gejevske skrivalnice
Kljub tem koreninam in inflaciji stripovskih filmov zadnjega desetletja, med junaki ne boste našli odkritega geja, kaj šele tak odstotek, kot jih je med dejanskim prebivalstvom. Razlog je predvsem Kitajska, kjer je istospolna usmerjenost pogosto tarča cenzure, kar lahko filmu oklesti tudi sto milijonov dolarjev prihodkov. Tako je Hollywood poskušal s trikom: skrivanjem. V Čudežni ženski, Thor: Ragnarok in Črnem panterju se pojavijo močne ženske, za katere so njihove igralke dejale, da jih »vidijo« kot lezbijke (oziroma poliseksualne), na platnu pa o tem ni bilo ne duha ne sluha.
No, še dobro, da imamo Deadpoola. V novem filmu stranska junakinja Nagasonic Teenage Warhead mimogrede omeni, da ima punco, Yukio. In ko jo predstavi prijatelju, ji je nekoliko nerodno, kot vsaki najstnici v prvem razmerju. Scena je pristna in prikupna in prav nič ne bi bilo narobe, če bi kaj podobnega imeli tudi prej omenjeni filmi. Pa tudi Harry Potter ali Lepotica in zver, kjer smo v prvem izvedeli, da je čarodej Dumbledore gej, ker je to razkrila pisateljica, pri drugem pa videli bežen poljubček na lice med dvema moškima. Pri tem finančno-ideološke vzroke pogosto dopolni hollywoodska obsedenost s posebnimi učinki. Najbolj tipičen primer je aktualni Jurski svet: Padlo kraljestvo, kjer so celo posneli sceno, v kateri stranska junakinja, paleoveterinarka Zia, omeni, da je lezbijka, nato pa so jo izrezali med kleščenjem filma iz skoraj treh ur na 128 minut. Ob tem pa seveda niso izpustili niti sekunde posebnih učinkov polnih akcijskih scen: prave ideologije Hollywooda.
A vrnimo se k Batmanu. V poplavi stripovskih filmov se zdi, da je Batman dosegel vrhunec z Nolanovo trilogijo, odkar pa si je masko nadel Ben Affleck pa njegova priljubljenost kipi. Ampak morda ni težava v igralcu (ali režiserju), morda je zgolj čas, da se Batman ponovno okiti z mavričnim plaščem (kot ga je nekoč nosil v stripu) in sprejme svojo pristno identiteto, pa bo ponovno glavni superjunak.
