FilmHBO GoTVVideoteke

Krvava prevara: Kult pehanja za nemogočim

Elizabeth Holmes, direktorica podjetja Theranos v filmu Izumiteljica: Krvava prevara (The Inventor Out for blood in silicon valley)

Krvava prevara: Kult pehanja za nemogočim

Podjetniška tehnološka zvezdnica je obljubljala revolucijo v zdravstvu in na vrhuncu je bilo njeno podjetje vredno 10 milijard dolarjev, a izkazalo se je, da prodaja zgolj prazne obljube.

Pri Elizabeth Holmes je večina najprej izpostavila njeno zagnanost, drznost, mladost in seveda prepričljivost, saj je tako izžarevala gotovost o lastnem uspehu, da je dolgo časa prepričevala tudi največje dvomljivce. Kot v filmu pove eden od inženirjev, je odšel na sestanek, da ji razloži, kako stvari ne delujejo in se čez 15 minut vrnil prepričan v to, da jih bo lahko rešil. Pa jih seveda ni mogel, ker je to bila utopična, tehnološko neizvedljiva rešitev.

Tehnološki preboj in strici iz ozadja

Njeno podjetje Theranos je obljubljalo, da lahko s posebnim strojem, Edisonom, avtomatsko opravi prek 200 analiz krvi na osnovi par kapljic, ki jih osebku vzamejo iz prsta. Postopek bi bil cenovno ugoden, tako da bi si vsakdo lahko sam naročil analize ter preveril morebitne okužbe ali druga bolezenska stanja, vključno z zgodnjim odkrivanjem več vrst raka. Hkrati pa ne bi bilo več potrebe po bolečem jemanju krvi iz arterije, saj naj bi ga stroj potreboval zgolj par kapljic. Njena predstavitev projekta je navdušila medije in vlagatelje, nato pa je Elizabeth Holmes skrajno natančno začrtala strukturo podjetja. Za vodstvene položaje, upravo in nadzorni svet je pridobila izkušene in uveljavljene starejše moške iz sveta gospodarstva in politike, vključno z nekdanjim ameriškim zunanjim ministrom Georgom Shultzem in slovitim odvetnikom Davidom Boisem, ki je kasneje zagovarjal Harveyja Weinsteina, ko je bil hollywoodski mogul obtožen številnih posilstev.

Film Alexa Gibneyja razloži, kaj je zlomilo njen projekt, a osrednji fokus daje na okolje, ki ji je omogočilo tako meteorni vzpon. Največja vzornika Elizabeth Holmes sta bila Thomas Edison in Steve Jobs. Slednjega je celo oponašala pri modi, prvega pa predvsem po vztrajnosti. Ko je Edison razvijal žarnico, je namreč že dalj časa trdil, da mu je uspelo, čeprav ni zmogel prikazati delujočega vzorca. Tik preden bi mu zmanjkalo denarja, pa je dejansko naredil žarnico in sprožil revolucijo. Tudi Jobs je bil velik del svoje kariere nerazumljen oziroma se njegovi velikopotezni načrti niso skladali s tehnološkimi in ekonomskimi realnostmi. Ona ju je skušala preseči.

Ko se je namreč izkazalo, da naprava za krvne analize ne deluje in je začelo podjetju zmanjkovati denarja, so nabavili preverjeno opremo pri Siemensu in drugih dobaviteljih. Namesto, da bi takrat podjetje skušalo izpiliti tehnologijo, je moralo namreč vzdrževati iluzijo skorajšnjega uspeha, ki jim je prinesla 10-milijardno cenitev. Ker pa njihovo osebje ni bilo dovolj usposobljeno za zapletene postopke, se tudi rezultati niso zmeraj skladali s preverjenimi. S tem pa je upravljanje z zaposlenimi postalo vse bolj podobno kultu, z nenehnimi motivacijskimi nastopi, zatiranjem drugačnih idej in strogim nadzorom. Ko so se pojavili prvi žvižgači, ki so sporne prakse prijavili medijem oziroma oblastem, je Theranosova varnostna služba takoj vedela, kdo je šibki člen.

izumiteljica theranos elizabeth holmes hbo
Foto: HBO

Želja po izboljšanju sveta … za vsako ceno

Eden od sogovornikov, behavoristični psiholog Dan Ariely, razloži, da je njena prepričanost v uspeh, ki ji je pomagala navdušiti druge in zaradi katere je na koncu vztrajala pri popolnih lažeh, izvirala iz humanitarnega, pozitivnega vzgiba misije podjetja. Elizabeth Holmes je želela izboljšati svet in pri tem je ni moglo nič ustaviti. Niti dejstvo, da tega ne zmore. Alex Gibney je z Izumiteljico posnel še enega v seriji poglobljenih dokumentarcev, ki razkrivajo ozadje in vzroke velikih goljufij. Pred tem je namreč zaslovel s filmoma o Enronu in lobistu Jacku Abramoffu, poleg pa bi lahko postavili še njegove filme o scientologiji, zlorabah otrok v katoliški cerkvi in seveda njegov z oskarjem nagrajeni film Taksi na temno stran o ameriškem mučenju vojnih ujetnikov v Afganistanu.

Seveda je v pripravi že tudi igrani film in ni treba posebej naprezati možganov glede tega, kdo bi lahko igral Elizabeth Holmes. Pravice za knjigo Johna Carreyouja, ki je sodeloval tudi pri tem dokumentarcu, je odkupila Jennifer Lawrence, ki bo tudi producentka. Film bo režiral Adam McKay, ki je bil letos nominiran za oskarja za Moža iz ozadja, medtem ko je scenaristka Vanessa Taylor podpisana pod lanskega oskarjevca Oblika vode, pred tem pa se je kalila v Igri prestolov. Vsekakor obetajoča ekipa za tako zgodbo.

Izumiteljica: Krvava prevara je na voljo na HBO GO.

Tags:

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *