Bere se: The City and the City

Zgodba romana The City and the City (Mesto in mesto) britanskega pisatelja Chine Miévilla se odvija v srednjeevropsko-balkanskem mestu Besźel, ki bi lahko bilo povsem običajno, če ne bi bilo prepleteno z zanj nevidnim mestom Ul Qoma. Naj razložim. Mesti obstajata drugo ob drugem, a njuni prebivalci se že od nekdaj ne prenašajo; imajo povsem različni kulturi, jezika, celo pisavi in skozi stoletja so ugotovili, da je popolna ignoranca edini način za sobivanje. Mest tako ne ločuje ograja ali kakršna koli arhitekturna rešitev, temveč so Besźelani že od malega vzgajani, da zavestno ne vidijo Ulqomancev in celotnega njihovega mesta, pa tudi obratno. Če kdo vseeno pogleda v nasprotno mesto ali celo vzpostavi fizični stik s kom ali čim onkraj, se to imenuje vrzel. To je tudi ime posebne službe, avtoritete nad vladama obeh mest, ki skrbi za »ne-videnje« državljanov.

Napeta kriminalka

Miéville izkoristi ta izjemen svet, da vanj postavi kriminalko o umoru. Višji inšpektor besźelske »policzai« Tyandor Borlú prične preiskovati truplo neznanke, za katero se kmalu izkaže, da je Kanadčanka, ki je bila umorjena v Ul Qomi. Skozi skorajda fantastično preiskavo umora tako bralec spozna specifiki obeh mest in nenavadne simbiozo, ki sta jo vzpostavili, medtem ko Borlú krmili med nepredstavljivo birokracijo, skorumpiranimi politiki, prestrašenimi arheologi, fašistoidnimi nacionalisti in naivnimi unionisti, da bi odkril, ali je umorjena morda razkrila stoletno zaroto, ki jo poznajo le iz legend.

Več kot le alegorija Berlina

Na povsem žanrski ravni kriminalke je zgodba napeta in morilec ostane skrit vse do konca. Kot delo nove bizarnosti (new weird) roman uvede fascinanten koncept dveh mest in nevidnih preprek med njima ter ga bralcu predstavi na svež in pristen način. Hkrati ta koncept ni namenjen zgolj zgodbi, temveč ga Miéville uporabi tudi na simbolni ravni, da skozenj predstavi družbeno kritiko. Na prvo žogo se zdi, da ideja prepletenih, a ločenih mest leti na Berlin iz časov zidu, kar deloma tudi drži, vendar pa je osrednja ideja namerno, zavestno in sčasoma tudi podzavestno ne-videnje drugih oziroma »drugih«, s katerim živimo vsi prebivalci večjih mest. Ko ne-vidimo brezdomcev, protestnikov, priseljencev, jehovcev, turistov, ko ignoriramo predele mesta, za katere menimo, da sodijo v drug razred, ko se obrnemo proč ob krivicah in bolečinah, ki jih trpijo naši someščani.

Pridih komunizma

Miévillova komunistična ideologija prepleta svet Besźela in Ul Qome na več ravneh. Z balkanskim melosom in jezikom, ki kaže slovanske in jidiš korenine Besźel zaznamujejo številne značilnosti, ki smo jih lahko zaznali v večini post-socialističnih držav na začetku tranzicije, od puste barvne sheme, do zdelanega voznega parka, birokracije, ki temelji na podkupninah in z nezaupljivostjo do tujih investicij. Ul Qoma je po drugi strani politično in družbeno bližje azijskim vzorom, saj gre za moderno in bogato državo, z močno enopartijsko nacionalistično politično elito in togimi birokratskimi postopki. Potem pa je tukaj še Vrzel, ki združuje vse predsodke in strahove glede tajnih služb, kot je bila vzhodnonemška Stasi, a s skorajda mitološko močjo nad prebivalstvom. Njihovi agenti (imenovani avatarji) so za večino prebivalcev ne-vidni, ko se manifestirajo, pa se njihovim ukazom sledi brez pomisleka. 

Priporočilo za verižno gledanje

Nedavno je BBC roman predelal v 4-delno miniserijo, ki jo pri nas še čakamo. Serija obdrži osnovne koncepte ter mejo med Besźelom in Ul Qomo prikaže kot meglico, skozi katero prebivalci ne morejo videti; če pa že pogledajo, pa začno mežikati in dobivati glavobol; mesti pa imata vsako svojo barvno shemo, podobno kot v knjigi. Spremembe med liki so v veliki meri posledica potrebe po večji konciznosti in fokusu, vendar pa tega vseeno zmanjka, predvsem zaradi odločitve avtorjev po večkratnih razlagah osnovnih konceptov sveta in prisiljene razdelitve v štiri enako dolge epizode. Avtor serije je Tony Grisoni, ki je tudi podpisan pod scenarij za Don Kihota, ki ga je nedavno (po dolgih letih muk) posnel Terry Gilliam. V glavni vlogi je britanski igralec David Morrissey, ki ga zadnje čase najdemo v številnih zanimivih žanrskih serijah, med drugim Živih mrtvecih, Britaniji in Extantu. 

Napovednik za serijo The City And The City

Avtor serije: Tony Grisoni. Režija: Tom Shankland. Igrajo: David Morrissey, Mandeep Dhillon, Christian Camargo, Lara Pulver.