Filmska ocena: Rezalci jezikov
Ljubljanski mednarodni filmski festival Liffe vsako leto poskrbi tudi za kakovosten program za otroke in mlade, tako bo tudi letos na ogled 6 celovečernih filmov. Čeprav sekcija Kinobalon ni tekmovalna, bi nagrado za najboljši naslov brez dvoma odnesel Rezalci jezikov, saj v trenutku pritegne pozornost in vsaj jaz si ob prebranem naslovu nisem predstavljala, kaj lahko pričakujem od filma.
Naj kar razkrijem, da naslov ni prispodoba, ampak natančno opiše aktivnost, ki jo v odročnih krajih na severu Norveške opravljajo otroci. V lokalni ribiški tovarni namreč režejo jezike polenovk. Večina jih to počne nekje od šestega leta naprej, ko v roke dobijo oster nož, brus in kavelj, eden od otrok pa jim ponavadi pokaže, kako se delo opravlja. To je počitniško delo, ki pa prinaša tudi dober zaslužek in ga podpira celotna skupnost. Ne le, da desetletnikov tam ne vozijo v šolo, pri teh letih si jih večina kupi čoln, s katerim se podijo po zalivu.
V zgodbo nas popelje devetletna Ylva iz Osla, ki v prostem času rada pleše, riše in obožuje zajce. Med počitnicami odpotuje na sever Norveške, kjer živita dedek in babica, da bi se poskusila v rezanju jezikov. V tovarni sta v otroštvu že delali že njena mama in teta, ki je tudi režiserka filma. Kljub pogumu se Ylvi na začetku zalomi, delo ji predstavi desetletni Tobias, ki je že pravi mojster, saj to počne že več let in bo letos končno dovolj privarčeval za čoln. Sprva deklici to delo ne gre od rok, glave rib se ji malo gnusijo, mlaka krvi, iz katere jih je treba potegniti, pa tudi ne pomaga. Ylva tega ne želi početi, a sčasoma premaga odpor, vedno bolje rokuje z nožem in kmalu se ji tudi ribje glave ne zdijo več nič posebnega.
Tako se skupaj z njo podamo v neznani svet, kjer otroci niso nič drugačni kot tisti v mestu, le da v prostem času delajo. V Oslu je večina temu rekla otroško delo, a na severu na delo otrok v tovarni gledajo kot na tradicijo in vpeljevanje otrok v življenje skupnosti, ki je tesno povezano z ribištvom. Prav tako se s tem ne ukvarja dokumentarec, ki se sicer jasno postavi na stran tradicije, ampak pusti, da si mnenje ustvarimo sami. Nedvomno film Rezalci jezikov precej olepša sliko dela v ribji tovarni. Čeprav mrtvih ribjih glav, rezanja in krvi ne manjka, je vse skupaj pogosto prikazano kot del zabave, otroške igre.
Izkušnja Ylve in Tobiasa je daleč, daleč stran od izkušnje slovenskih devet- ali desetletnikov. In dlje stran kot je izkušnja nekoga drugega od našega vsakdana, težje se z njo poistovetimo. A skozi filme in knjige spoznavamo druge svetove, kulture in mnenja. S tem se učimo o sebi, se postavimo v vlogo drugih, učimo se empatije in tolerance. In Ylva in Tobias nam pokažeta, da imata tudi onadva, kljub različnim okoljem iz katerih izhajata, veliko skupnega.
Ogled priporočam. Primerno za otroke od osmega leta naprej.
Režija: Solveig Melkeraaen. Igrajo: Ylva Melkeraaen Lundell, Tobias Evensen
